Več kot deset let je že minilo odkar sem bil nazadnje tu, a vse je izgledalo tako kot da ni minil niti dan. Vreme ni bilo najboljše, a vseeno nekako lepo, na nek svoj edinstven način.
Res je nekaj čarobnosti tudi v takem vremenu...
Takole izgledajo skale in trava pod gladino Dvojnega jezera...
Voda je bila visoka, jezeri sta se kar "konkretno" stikali, tako da je bilo le eno...
Voda pa kristalno čista...
...in mrzla...
Za nekaj trenutkov se je le iz oblakov prikazalo Lepo Špičje...
...in nas pozdravilo v slovo...