Montaž 2753m (Findeneggov ozebnik), 31.7.2016

Drugič v življenju na Montažu, tokrat skozi Findeneggov ozebnik. Prijetna tura, a ni za neizkušene. Na vrhu ni bilo velike "gneče", tako da ob povratku čez Pipanovo lestev ni bilo potrebno čakati. Kozorogov pa malo morje...

Mlad kozel, ki nam je prečkal pot...

Pogled iz sedla Forca dei Disteis navzgor...

...in navzdol, pa tja proti Strmi peči.

Tale je bil malo "žleht" in je malo prožil kamenje na pot...

Proti ozebniku...

Zvedava mladina...

Južne stene Montaža, kjer se je ob našem povratku iz stene odtrgala večja skala...

Macesnovec 1926m, 10.7.2016

Macesnovec je bil že nekaj časa na mojem "seznamu želja". To nedeljo sem ga le dočakal. Vsekakor lep, razgleden vrh in pa predvsem osamljen. Srečala sva le tri planince, ki so se vračali z vrha, vsekakor manj, kot pa bi jih na kateremkoli drugem bolj dostopnem vrhu. Glede višine, ne najvišji vrh naših gora, a si vseeno zasluži vso občudovanje in spoštovanje!

Pa naj svojo zgodbo pove še nekaj fotografskih utrinkov iz tega dne.

Pri studencu...

Ko sva prispela na vrh, se je iz JZ začelo oblačiti, a očak je še vedno vztrajal in izza Rjavine kazal svoje obličje...

Svojevrstna in zanimiva "skulptura" na vrhu...

In še panoramski pogled iz vrha...

Črno jezero, 2.7.2016

Tokrat krajša, krožna tura od Koče pri Savici, mimo Komne do Črnega jezera in nato spust preko Komarče do izhodišča. Lep, vroč dan, a na srečo večina poti poteka po gozdu, kjer ni bilo prehude vročine.

Pogled na Bohinj nekje ob poti...

Strme trave in skalovje nad Črnim jezerom...

No, sem le dočakal edino Triglavsko jezero, ki ga še nisem videl...

Lepo je, a kar veliko ostalih pohodnikov se tu ustavi za dalj časa...

Še zadnji pogled proti travnatim stenam nad jezerom...

Sončni vzhod na vrhu domovine na njen 25. praznik.

Po zelo, zelo dolgem času končno spet v hribih. In to na kakšen način! Na predvečer dneva državnosti je brat dobil idejo, če bi naslednji dan, ko bo 25-letnica naše države šli na Triglav. Hitro smo bili za, in še dopolnili idejo da na vrhu počakamo sončni vzhod! Ob 21.45 smo jaz in dva izmed mojih mlajših bratov pričeli z vzponom z Rudnega polja. Vzpon je potekal brez težav in na vrh prispemo le nekaj minut pred vzhodom.

Čudovite barve so nas pričakale na vrhu...

"Here comes the sun"...

Zastava je plapolala v vetru na vrhu Triglava...

Še dolgo po vzhodu, je luna še vedno vztrajala na nebu. Hvala ji, da nam je ponoči osvetljevala pot.

Naj na koncu še povem, da sem že dolgo imel željo pričakati sončni vzhod na Triglavu. No pa sem jo dočakal, in to še na nek poseben dan za našo državo.