Sončni vzhod na vrhu domovine na njen 25. praznik.

Po zelo, zelo dolgem času končno spet v hribih. In to na kakšen način! Na predvečer dneva državnosti je brat dobil idejo, če bi naslednji dan, ko bo 25-letnica naše države šli na Triglav. Hitro smo bili za, in še dopolnili idejo da na vrhu počakamo sončni vzhod! Ob 21.45 smo jaz in dva izmed mojih mlajših bratov pričeli z vzponom z Rudnega polja. Vzpon je potekal brez težav in na vrh prispemo le nekaj minut pred vzhodom.

Čudovite barve so nas pričakale na vrhu...

"Here comes the sun"...

Zastava je plapolala v vetru na vrhu Triglava...

Še dolgo po vzhodu, je luna še vedno vztrajala na nebu. Hvala ji, da nam je ponoči osvetljevala pot.

Naj na koncu še povem, da sem že dolgo imel željo pričakati sončni vzhod na Triglavu. No pa sem jo dočakal, in to še na nek poseben dan za našo državo.

Koča pri Triglavskih jezerih (1685m), 9.9.2015

Več kot deset let je že minilo odkar sem bil nazadnje tu, a vse je izgledalo tako kot da ni minil niti dan. Vreme ni bilo najboljše, a vseeno nekako lepo, na nek svoj edinstven način.

Res je nekaj čarobnosti tudi v takem vremenu...

Takole izgledajo skale in trava pod gladino Dvojnega jezera...

Voda je bila visoka, jezeri sta se kar "konkretno" stikali, tako da je bilo le eno...

Voda pa kristalno čista...

...in mrzla...

Za nekaj trenutkov se je le iz oblakov prikazalo Lepo Špičje...

...in nas pozdravilo v slovo...

"Sindikalc" na Malo Mojstrovko (2332m) po Hanzovi poti, 8.9.2015

Proti vstopu na Hanzovo pot...

Tukaj gor...

Pogled navzdol...

Šitna glava, v ozadju Škrlatica z sosednjimi gorami...

Dva Nemca, ki sta se prebijala za nami...

Le kdo ga ne pozna?

Velika Mojstrovka in Jalovec...

Igra oblakov...

Možic ob poti...

Še tja dol je treba...

Velika in Mala Mojstrovka...

Pogled nazaj na osvojen vrh...

Viševnik, 28.8.2015

Po skoraj eno mesečni suši, končno spet v hribih. Tokrat je padel Viševnik, kot že velikokrat prej, vsekakor gora, ki sem jo obiskal največkrat, pa vseeno, vsak dan do sedaj je bil nekaj zase. :)

Sončni vzhod na Zlati Vodi...

Na sedlu pod Plesiščem

Nemi opazovalec...

Lepo jasno vreme je čakalo na vrhu...

Bohinjska dolina pa v megli...

Luknja peč, Dimniki, Macesnovec...

Mali Draški vrh, danes ni bilo časa, pa naslednjič...

Mala Mojstrovka (2332m), sončni vzhod 21.7.2015

Že nekaj časa me je brat nagovarjal da bi šel enkrat z mano v hribe počakat sončni vzhod. Tako je padla odločitev. Ob 1.00 sem končal z službo, skok domov po brata in malo do 3.00 sva začela z vzponom proti Mali Mojstrovki. 

Ko prideva na vrh je bilo svetlo že dovolj...a sonca še nekaj časa nebo.

Končno se le prikaže kot, da je nekje blizu a vendar je daleč...

Rojevati se je začel nov dan...

Škrlatica...

V ozadju Mangart...

Velika Mojstrovka in Mangart obsijana in tako še bolj izžarevata tisto neopisljivo moč gora...

No, ni bilo še gore na katero sem se povzpel, da ne bi videl vsaj ene divje živali.

 Malo čez sedmo uro sva bila nazaj na Vršiču pri avtomobilu, Čehi pa so ravno pričeli se zbujati in "lesti" ven iz svojih "bivalnikov".